
Tyrrell Ford 018 #4 J. Alesi Japanese GP 1989 Minichamps 1:18
Prihranite 17,00 €
Najnižja cena v 30 dneh pred znižanjem: 142,00 €

Prihranite 25,00 €
Najnižja cena v 30 dneh pred znižanjem: 170,00 €
TL;DR: Minichamps upodobi dirkalnik Tyrrell Ford 018 s številko 4 Satorua Nakajime v merilu 1:18, kot je nastopil na VN ZDA 1990 in dosegel šesto mesto. Diecast model prikazuje karoserijo prehodne sezone med desetletjema, ko je Nakajima kot pionir japonske Formule 1 utiral pot poznejšim rojakom.
Satoru Nakajima je bil prvi japonski dirkač, ki je v Formuli 1 dirkal poln sezon, in njegov nastop pri Tyrrellu na VN ZDA 1990 se je iztekel s šestim mestom, solidnim rezultatom za moštvo brez tovarniške podpore večjih znamk.
Preden je japonskih dirkačev v Formuli 1 postalo več, je Satoru Nakajima kot eden prvih dokazal, da je mogoče konkurirati evropskim in južnoameriškim tekmecem tudi brez dolge tradicije domačega moštva v razredu. Njegov prehod k Tyrrellu je sovpadal z obdobjem, ko je moštvo iskalo stabilnost po letih menjav dirkačev, in šesto mesto na VN ZDA 1990 je bilo prav takšen rezultat, kakršnega je manjše moštvo v tistih letih lahko realno pričakovalo.
Minichamps ohrani obliko karoserije 018, kakršna je bila na začetku sezone 1990, preden je Tyrrell kasneje v sezoni prešel na naslednjo generacijo dirkalnika. Sponzorska obarvanost je nanesena s tampo tiskom, ki loči barvna polja z ostrimi robovi, medtem ko so oblika vzmetenja in izpušnega sistema izdelane v skladu s takratno, bolj izpostavljeno konstrukcijo dirkalnikov, brez pokrival, ki bi te dele skrivala pred pogledom.
Šesto mesto ne prinaša točk za zmagovalni oder, a v Formuli 1 pomeni uvrstitev med najboljših šest dirkalnikov na dirki, kar je za manjše moštvo brez tovarniške podpore velikih znamk pomemben pokazatelj konkurenčnosti. Za Tyrrell, ki je v tistih letih tekmoval z omejenimi sredstvi, je tak rezultat pomenil potrditev, da je dirkalnik 018 kljub starosti zasnove še sposoben slediti tempu bolj uveljavljenih moštev. Takšni rezultati so pogosto spregledani v splošnih pregledih sezone, a prav zato dajejo model dodatno vrednost za poznavalce.
Modeli, ki prikazujejo konkreten rezultat, kot je šesto mesto na določeni dirki, so za zbiratelje, ki gradijo natančno kronologijo sezone, pogosto bolj zanimivi kot modeli brez posebne zgodbe. Tovrstna natančnost pri Minichampsu izhaja iz uporabe uradnih fotografij in dokumentacije posamezne dirke, kar zagotavlja, da barvne kombinacije in oznake ustrezajo dejanski konfiguraciji dirkalnika tistega vikenda.
Ob modelu Jeana Alesija iz leta 1989 ta model zaokroži pregled dveh dirkačev, ki sta v istem obdobju vozila za isto moštvo, a z zelo različnimi karierami pred seboj. Merilo 1:18 omogoča jasen prikaz razlik med sezonama, čeprav gre za isto osnovno karoserijo, saj so podrobnosti sponzorskih oznak in barvnih polj med letoma vseeno različne. Za zbiratelje, ki sledijo zgodovini enega moštva skozi leta, je taka primerjava del privlačnosti zbiranja.
Pri modelih dirkalnikov iz devetdesetih let je kovinska teža še vedno glavni znak kakovostne diecast izdelave, saj lažji materiali tistega časa niso dosegali enake stabilnosti na polici. Pri presoji verodostojnosti takega modela je smiselno najprej primerjati obliko sprednjega vzmetenja in položaj izpušnih cevi z originalnimi fotografijami dirke, saj so bile te podrobnosti med sezonami pogosto spremenjene, tudi če je osnovna karoserija ostala enaka. Barve pod neposredno svetlobo naj kažejo enakomeren sijaj brez motnih lis, kar je znak dobro ohranjenega ali kakovostno nanesenega laka. Merilo 1:18 v primerjavi z manjšim merilom 1:43 omogoča, da take podrobnosti sploh lahko preverimo brez pomočnih orodij, kar je pri manjšem formatu praktično nemogoče. Redno, a nežno čiščenje s krtačko iz mehkih vlaken ohranja tampo tiskane oznake nepoškodovane tudi po letih razstavljanja v vitrini.